V obdobju jamskega človeka pred približno 2 milijoni leti so se ljudje najpogosteje zadrževali v okoliških jamah, kjer so tudi spali, običajno kar na tleh na kupu listja in trave, zaviti v živalsko kožo. Vzmetnice in postelje so izumili v neolitiku. Običajno so bile dvignjene od tal, da so na ta na način preprečili prepih in dostop umazaniji ter škodljivcem. Skozi zgodovino so bile vzmetnice polnjene z naravnimi materiali, vključno s perjem, slamo ali konjsko žimo.

Vzmetnice v obdobju starejših civilizacij

Tudi starejše civilizacije so iskale različne načine, kako čim bolje poskrbeti za udoben spanec. V četrtem tisočletju pred našim štetjem so tako Perzijci za posteljo začeli uporabljati kože koz, ki so jih napolnili z vodo, Egipčani pa so spali na palmovih vejah v kotih svojih domov.

 

 


V zgodnjem Egiptu so uporabljali večnamenske postelje, ki pa so bile na prvi pogled bolj podobne sedežnim. Uporabljali so jih v svojem prostem času za zabavo, sedenje, druženje, prav tako pa so na njih počivali in spali. Vzmetnice v starem Rimu so bile sestavljene iz vreče tkanine, ki je bila napolnjena s senom, volno ali trstičjem, najbogatejši pa so si privoščili polnjenje s perjem.

Polnjenje s slamo in perjem, ki se je obdržalo do 18. stoletja

Do 13. stoletja je večina Evropejcev spala zavita v rjuhe, kasneje v lanene prte ali odeje iz volne. Spalnic še niso poznali. Kmetje so spali v enem prostoru blizu hleva na ležalnih elementih polnjenih s slamo ali perjem. V prve žimnice so se med bogatejšim slojem pojavile 14. stoletju, toda kmečki človek jih ni poznal vse do 17. stoletja.

Polnjenje s slamo in perjem se je tekom zgodovine zelo dolgo časa obdržalo, in sicer vse tja do 18. stoletja. Seveda pa je že tedaj obstajala velika razlika med premožnimi in revnimi, saj so si premožnejši lahko privoščili tudi vzmetnice iz usnja in svile. V 18. stoletju so izumili nov način polnjenja vzmetnic z bombažem ter volno, pojavijo pa se tudi prvi zametki vzmetnic iz naravnih materialov kot so na primer kokosova vlakna.

Vzmeti v vzmetnicah – prvi korak do vzmetnic, ki jih poznamo danes

Ob koncu 18. stoletja so v vzmetnicah začeli uporabljati bombaž, zaradi česar so bile bolj udobne, vzmeti v vzmetnicah pa so bile prvič patentirane leta 1865 in so predstavljale prvi korak k udobnejšim vzmetnicam kot jih poznamo in uporabljamo še danes.


S tem pa razvoj vzmetnic še vedno ni bil končan. V 20. stoletju je sledil velik razmah mehke pene iz lateksa, ter drugih umetnih polnil, ki se začnejo množično uporabljati. Še en korak naprej pa je pomenil izum spominske pene, ki je omogočila proizvodnjo sintetične penaste vzmetnice.

Vrste ležišč danes

Dober spanec pa je odvisen predvsem od dobre vzmetnice in položaja pri spanju. Torej je potrebno izbrati takšno vzmetnico, ki nam bo nudila dobro oporo. Ne sme biti premehka ali pretrda. Težji kot je človek, tršo vzmetnico potrebuje. Če izberemo pravilno vzmetnico, bo hrbtenico dobro podprla, hkrati pa se bo prilagodila naravni krivulji bokov in ramen. Ko ležimo na hrbtu, moramo imeti hrbtenico v obliki črke S, ko ležimo na boku, pa mora biti v ravni liniji.

Danes ločimo med seboj več vrst ležišč, ki se razlikujejo predvsem po materialih, iz katerih so izdelana ter po tem za kakšen tip ljudi so primerna.

Vzmetnice

So najbolj tradicionalen in najbolj razširjen tip ležišča. Gre za niz vzmeti, ki so med seboj povezani in oblečeni v neko oblazinjenje. Vzmetenje je lahko šlarafijsko, bonell in žepkasto. Ležišče prvih dveh je po navadi po vsej dolžini enako trdo, medtem ko je žepkasto naprednejše in je točkovno prilagodljivo. Vzmeti so tako na predelih, ki zahtevajo boljšo oporo trše, izdelane iz debelejše žice, drugje pa mehkejše.

Proizvajalci vse bolj ponujajo organske vzmetnice, ki so izdelane izključno iz naravnih materialov, kot sta bombaž in volna in ne vsebujejo mešanic kemikalij, ki jih vsebujejo nekatere navadne vzmetnice.

Ležišča iz pene

Takšna ležišča so dolgo časa veljala za cenena. Predvsem zaradi tega, ker so bila sprva izdelana iz nekvalitetnih poliuretanskih pen, ki so uporabna še marsikje.

polivretanska pena (Je najcenejša za izdelavo in predelavo, v začetku so ležišča kompaktna, kasneje to izgubijo, na nekaterih mestih so lahko za nekaj centimetrov nižja, niso najbolj zračna.)
hladno valjana pena (zelo zračna, sestavljena iz odprtih celic in je najbolj elastična, dolga življenjska doba, predelu ramen in bokov naredi večje utore, v ledvenem delu manjše.)
spominska pena (na otip zelo prijetna, pod vplivom toplote je material zelo elastičen, uporablja le na zgornjem sloju ležišča, ker je premehka, slabše diha, ni primerno za ljudi s potenjem.)

Ležišča iz lateksa

So zelo cenjena, ker so naravnega izvora, iz kavčukovca. Ležišče je v 80% iz naravnih sestavin in 20 % je umetnih materialov. Takšna ležišča so udobna, prožna in prilagodljiva, zato telesu dajo zelo dobro podporo. Vendar slabše dihajo, zato imajo vsa ležišča luknje. Za ljudi, ki se pogosto potijo, ni primerno. Z leti se prične ležišče drobiti, zato ima krajšo življenjsko dobo. Priporočljivo je predvsem za alergike, ker ne vsebuje živalskih dlak in kemičnih dodatkov ter je odporno na pršice. Te vzmetnice so tople, zato je na njih potrebna le tanka rjuha, zato je idealna ekološka rešitev.




V primeru, da želite pomoč pri izbiri najbolj ustrezne vzmetnice, nas kontaktirajte preko kontaktnega obrazca, e-maila info@salonpohistva.si ali telefona 01 5005 194 in z veseljem vam bomo pomagali. 

Skupaj z vami ustvarjamo dom.